Svetovanje za starše
Ja, čas hitro mineva. Ni še tako dolgo nazaj, ko ste sami takole za roko vodili svojega otroka, sedaj pa to ljubo malo dete stoji na pragu odraslosti, srepo zre v vas, vzroji ob vsaki vaši najmanjši pripombi ali pa se zapira v sobo in se sploh noče več pogovarjati z vami …
Ta ljubki otrok, ki se je nekoč hotel neprestano igrati z vami, sedaj komaj čaka, da razpre svoja krila ter poleti v širni svet.
Čeprav si ga verjetno še vedno želite voditi za roko, pa je dokončno prišel čas, ko morate svojega otroka spustiti in upati, da se bo vaš otrok brez večjih težav soočil s pastmi odraščanja.
S tem, ko vaš otrok odrašča, morata seveda tudi vidva rasti v vajini starševski vlogi.
Počasi se je treba začeti poslavljati od starševskih vlog varuha in skrbnika ter začeti osvajati nove vloge: vloga zaupnika, vodnika in mentorja.
Odraščanje pomeni, da nad svojim otrokom ne morete več bedeti na enak način, kot ste to delali, ko je v vas še zrl z očmi polnimi občudovanja in ko ste bili v njegovem življenju najpomembnejša in seveda najpametnejša oseba :).
Vaš otrok ne potrebuje več starša, ki ga bo spraševal ali si je umil zobe, temveč potrebuje starša na katerega se bo obrnil po nasvet. In še to takrat, ko se bo sam odločil zato.
No ja, če smo čisto iskreni, mladostniki se več ali manj vedejo tako, kot da sploh ne potrebujejo več staršev in se na morebitne poskuse uresničevanja kakršnekoli starševske vloge odzovejo precej burno. »Oni so pa ja že veliki in njim že ne bo nihče govoril, kaj morajo delati«
Zelo neradi, a vseeno moramo v določeni meri pritrditi razboritemu mladostniku, ki trdi, da je velik in da lahko dela, kar hoče. Na nek način je res skoraj odrasel, a še vedno ne povsem pripravljen na samostojnost.
Zato je vajino poslanstvo v življenju odraščajočega otroka predvsem to, da mu nudite pomoč in podporo pri razvijanju lastne identitete, da mu pomagata prepoznavati, razvijati in izražati njegovo lastno voljo, mu pomagata pri razvijanju kritične distance do zunanjih vplivom, pri sprejemanju njegovih lastnih odločitev in mu seveda tudi dopuščata, da sprejema odgovornosti zanje. Danes, ko se vaš mladostnik zgleduje po svojih sovrstnikih in zavija z očmi, ko mu poskušate pametovati, mu morate dovoliti, da dela svoje lastne korake, ne da bi ga pri tem vodili za roko. Dovoliti mu morate, da raziskuje svet ter da pri tem doživi tudi razočaranje, zavrnitve in poraze.
Ne morete ga več varovati pred zunanjim svetom in tudi ni prav, da to še vedno poizkušate. Zato, da bo vajin mladostnik pripravljen na odraslo in odgovorno življenje, se mora srečati z življenjem in doživeti tako lepe, kakor tudi manj lepe izkušnje, s katerimi bo moral znati rasti.
Sami veste, da odraslo življenje s seboj prinaša kar precej različnih izzivov in da nas brez čustvene in psihične prožnosti oziroma kondicije življenje lahko hitro spravi na kolena. Razvojno obdobje adolescence je namreč namenjeno ravno temu, da se iz otroka razvijeta moški/ženska, z jasnim zavedanjem o sebi in ki bosta znala in zmogla regulirati različna čustvena stanja in bosta znala sebe voditi skozi različne življenjske preizkušnje.
Ne glede na to, da starši v očeh najstnika izgubljate svoj pomen, pa v njegovem notranjem svetu še vedno predstavljate njegovo varno bazo, kamor se vrača, ko ga zunanji svet prizadene. In takrat je pomembno, da mu znate stati ob strani in ga sprejemati tudi takrat, ko naredi kakšno neumnost. Del odraščanja je žal tudi to, da sprejmemo napačne odločitve in delamo neumnosti. Vsi pa lahko samo upamo, da naši otroci ne bodo naredili prevelikih neumnosti in da so starši dovolj dobro in globoko zapisani v njegovem kvalitetnem svetu, da če tudi zaidejo na stran pota, se bodo vedno znova znali vrniti na pravo pot.
Ja, vaš mladostnik bo v času odraščanja doživel veliko različnih izkušenj in vse zagotovo ne bodo lepe. Vaša naloga ni več, da ga zaščitite pred njimi. Vaša naloga je, da ga ujamete, ko pade in mu pomagate, da se ponovno postavi na noge in da ob vaši podpori in razumevanju ne izgubi poguma za življenje.
V teoriji je vse lepo in prav slišati, praksa pa je v številnih primerih nekaj povsem drugega. Z vstopom otroka v adolescenco se nekateri domovi spremenijo v prava pravcata bojišča.
Neprestano pregovarjanje, povzdignjeni toni, opletanje z rokami, loputanje z vrati, metanje stvari po tleh in še kaj bi se našlo.
Kaj lahko naredi starš, če ga mladostnik ne upošteva? Če beži iz šole ali celo od doma? Na kakšne način lahko starš ukrepa, ko mladostnik zaide v slabo družbo, začne posegati po alkoholu, ali se pozno zvečer vrača domov pod vplivom psihoaktivnih snovi? Na kakšen način lahko starši obvarujejo svojo najstniško hči, ki se zaljubi v sumljivega starejšega fanta? Kako lahko ukrepajo, ko začnejo opažati, da njihova odraščajoča deklica nenadoma začne izgubljati na teži ali pa na njenih rokah začnejo opažati nenavadne ureznine? Kako lahko starši motivirajo svojega mladostnika, ko izgubi zanimanje za svet okoli sebe in se začne zapirati v sobo, kjer večino dneva prespi, igra igrice ali celo raziskuje pornografske vsebine?
Številni starši mladostnikov se srečujete z občutki frustracije in nemoči. Ko opazujete vašega mladostnika, kako se izgublja, vas je seveda strah in bi naredili vse, da bi ga obvarovali pred samim seboj, vendar se vaš otrok do vseh teh poskusov približevanja odzove konfliktno, z zavračanjem in odklonilnim vedenjem, kar vas seveda prizadene, straši in jezi obenem ter vas seveda spravlja v obup. Nekateri med vami zaradi tega še bolj povečate pritisk, drugi pa z občutki poraženosti dvignete roke in upate, da bo vaš mladostnik prerasel to fazo in bo slej ali prej prišel k pameti.
Verjetno ni treba prav posebej poudarjati, da nobeden od teh pristopov ni pravšnji. In žal vam tudi mi ne moremo dati hitrega in učinkovitega nasveta. Pri tako kompleksnih situacijah preprostih rešitev pač preprosto ni. Reševati je treba odnos med otrokom in starši.
Zavedamo se, da je to težko slišati, vendar pa je odnos med mladostnikom in staršema odraz pretekle vzgoje. Adolescenca je čas, ko se srečata preteklost in sedanjost. Je čas, ko se najbolj jasno pokažejo “rezultati” preteklega odnosa starš-otrok in ko se najbolj izrazito pokažejo posledice različnih okoliščin odraščanja, med katere sodijo tudi odnos med očetom in mamo oz. vplivi razveze, morebitnih tragedij ali drugih težavnih družinskih obdobij.
Ko se srečajo preteklost, sedanjost ter se tudi že pokažejo zametki prihodnosti in to na boleč in zaskrbljujoč način, je treba na novo vzpostaviti odnose, ki bodo odprti za sodelovanje, vzajemnost, sprejemanje in razumevanje. Vse to, je še vedno možno, z nekaj strokovne pomoči.
Če tudi vaš dom spominja na bojišče, pokličite in rezervirajte svoj termin. Kot rečeno: ne moremo vam dati hitrega in učinkovitega nasveta. Lahko pa vam pomagamo na novo zgraditi odnos z vašim mladostnikom in v vaš dom vrniti dobro medsebojno razumevanje, ki je ključnega pomena zato, da vas vaš mladostnik ponovno umesti v svojo notranjo kvalitetno sliko ter vam dovoliti biti njegov zaupnik, vodnik in mentor v procesu odraščanja.