Psihološka pomoč za mladostnike

Namenjeno je mladostnikom, ki se borijo z različnimi čustvenimi stiskami in imajo zaradi te stiske težave z opravljanjem vsakodnevnih aktivnosti. Običajno so razdražljivi, zaprti vase, pogosto jim je vsak in vse odveč, ne vidijo oziroma ne najdejo več nobenega smisla. Nekateri se celo spopadajo s samodestruktivnimi mislimi. 

V obdobju mladostništva se mladostnik in celotno njegovo družbeno okolje sooča s številnimi spremembami. Spremembe pri mladostniku se dogajajo tako na telesni, čustveni in razumski  kot tudi na družbeni ravni. Poleg mladostnika te spremembe še posebej občuti njegova družina in šolsko okolje.

Ker mladostnik v relativno kratkem času odraste iz otroka v odraslega človeka in se na tej poti sooča z različnimi spremembami, mu to velikokrat povzroča stisko. Ta stiska pa je še toliko večja pri mladostnikih, ki nimajo potrebne podpore v družinskem in šolskem okolju, čeravno to ni nujno pravilo. Zgodi se namreč tudi, da se mladostnik zapre v svoj notranji svet kljub ljubečim družinskim odnosom. 

Za mladostnika težko obdobje odraščanja, pa dodatno otežijo situacije kot so: konfliktni medvrstniški odnosi, ljubezenski zapleti, zahtevni družinski odnosi, ločitev staršev, smrt bližnje osebe, psihične, fizične ali spolne zlorabe, itd.

 

Pri mladostnikih se pogosto pojavi občutek, da so težave in misli s katerimi se soočajo, značilne samo zanje. Zaradi občutka strahu pred nerazumljenostjo, ki je izjemno velik, o svojih stiskah le redki spregovorijo.

Kljub temu, da se veliko staršev trudi vzpostaviti pristen stik z mladostnikom v želji pomagati mu v njegovih stiskah, pa so ti poskusi velikokrat brez uspeha. Za starše je lahko ta zavrnitev izjemno boleča, pa vendar je smiselna, saj se mladostnik mnogo lažje odpre tretji osebi, kajti s tem ne tvega, da bi starše prizadel s svojo odkritostjo oziroma jih obremenil s svojimi težavami.

Predvsem je pomembno, da starši pravočasno prepoznate mladostnikovo potrebo po pogovoru s strokovnjakom in mu to na ljubeč način tudi svetujete. 

 

Terapija

Ko se je vaš otrok odločil, da bo sprejel pomoč terapevta, pri čemer ga starša podpirata, morata starša upoštevati naslednje:

v začetni fazi je odnos med terapevtom in mladostnikom zelo krhek.

Ker mladostniku obljubimo zaupen odnos, s starši ne delimo njihovih pripovedi. Če bi presodili, da vas moramo vključiti v proces, se z mladostnikom o tem pogovorimo in vas o tem obvestimo.

Prvo srečanje je spoznavno srečanje, kjer se tudi vidi, kako otrok sprejme terapevta. Če je mladostnik še mladoleten, ga na prvo srečanje pripeljeta starša ali eden od njih, da se spoznamo in spregovorimo o težavah, s katerimi se spopadate.

Spoznavno srečanje s starši traja približno 15 min, nato mladostnik pogovor s terapevtom nadaljuje sam.

Če se dogovorimo za nadaljnjo obravnavo, morata oba starša podpisati “Soglasje k vključitvi mladostnika v terapevtski proces”, ki ga mladostnik prinese na naslednjo dogovorjeno uro ali ga podpisanega pošljete po elektronski pošti. Brez oddanega obrazca nadaljnja obravnava ni mogoča, razen seveda za polnoletnega mladostnika/-co.

Obravnava poteka enkrat tedensko ob  dogovorjenem terminu.

Zaželeno je, da račun ob zaključku posameznega srečanja plačuje mladostnik sam, saj s tem dobi občutek samostojnosti – predvsem pa dobi občutek, da se ga obravnava kot zaupanja vredno osebo.

 

Pozitivni učinki se pogosto pokažejo že po prvem pogovoru s strokovnjakom, saj se tako mladostnik, kot tudi starši počutijo razbremenjene. 

Mladostnik dobi občutek, da v varnem in pristnem odnosu lahko spregovori tudi o najbolj bolečih stiskah, ki jih doživlja in se ob tem čuti razumljenega in sprejetega. To mu omogoča, da zopet vzpostavi nadzor nad svojim življenjem. Starši pa s tem, ko mladostnik sprejme pomoč terapevta, čutijo, da so odložili del bremena in skrbi za svojega mladostnika ter da je njihov otrok v varnih rokah, kjer bo dobil pomoč, ki jo sami otroku ne morejo nuditi, saj so odnosno in čustveno preveč vpleteni.