Kako krepiti odnos z mladostnikom: 10 napotkov za starše
S tem prispevkom vam želimo pomagati vzpostaviti pristen stik s svojim otrokom, da mu boste lažje pomagali premagovati stiske, ki jih doživlja v času mladostništva. Pristen stik z otrokom vam omogoča ohranjati povezan odnos, ki je osnova za gradnjo zaupnega, upoštevajočega in vključujočega odnosa.
Strokovno pomoč pogosto poiščejo družine, pri katerih se je komunikacija, odkar imajo otroka v obdobju adolescence, tako močno poslabšala oziroma je sploh ni več, da družina ne zmore več tako funkcionirati.
Od staršev, ki se znajdejo v stiski in pridejo k nam po pomoč, večkrat slišimo: »Prosim, naredite nekaj z najinim otrokom, sploh ni več podoben samemu sebi. Zapira se v sobo ali pa ga cele dneve ni doma, ne pogovarja se več z nama, če pa že, pa na koncu kričimo en na drugega. Vse mu je odveč, še v šolo se mu več ne da hoditi.«
“Zavestni starš je seznanjen z obdobji otrokovega razvoja in je v komunikaciji z njim pozoren in prilagodljiv. Otroka skuša spodbujati in ga ne zavira. Spodbujanje se kaže v zavestnih pogovorih, ki jih ima s svojim otrokom, še posebej takrat, kadar je komunikacija naporna.” (Hendrix in Hunt, 2006).
Kot strokovna delavka na področju dela z mladimi in kot mati otrok v obdobju adolescence vem in se zavedam, da zna biti obnašanje mladostnikov pogosto zapleteno in vznemirljivo in oni sami zelo muhasti in nedostopni. Nihanja v njihovem razpoloženju, ki jih povzročajo hormoni v obdobju pubertete, pa spravljajo v obup marsikaterega starša.
Pa vendar bom tukaj vseeno ostala na strani otrok: dragi starši, ste se kdaj resnično vprašali, kaj lahko spremenite pri sebi, da bi se odnos med vami in vašim otrokom izboljšal?
Je res otrok tisti, ki je odgovoren za vašo neuspešno komunikacijo in povezovanje z njim?
Zavedajmo se lastnih napak v komunikaciji z mladostnikom

Zagotovo drži, da igrajo hormoni v obdobju adolescence pri tem določeno vlogo, vendar pa je ugotovljeno, da so velik del mladostniških izbruhov v veliki meri odzivi na odnos z neozaveščenimi starši, ki ga želi otrok spremeniti.
Starša mladostnika, se morata zavedati, da se mora hkrati z odraščanjem otroka spreminjati tudi vajina vloga v odnosu z njim in način komunikacije.
Kakšni so načini pristopa oziroma kako se vesti v odnosu do otroka, ki je v obdobju adolescence, da bodo vaši odnosi v družini povezani in da bo otrok v odnosu z vama čutil razumevanje in varnost, ki ju potrebuje, v tem zanj zahtevnem razvojnem obdobju sledi v nadaljevanju.
1. Izrazite skrb za svojega mladostnika
V tem obdobju verjetno ne skrbite več, da se bo vaš otrok zjutraj pravočasno zbudil, si umil zobe, se oblekel, imel pripravljeno torbo, itd. Za vse to že lahko in mora poskrbeti sam. V tem odboju pomeni skrb za otroka, da veste kje je, s kom se druži, kaj počne doma in zunaj svojega doma.
Velikokrat boste od svojega mladostnika dobili odgovor: »Kaj te briga kje sem, pa s kom sem, saj sem že dost star«. Namesto, da takrat »padete ven«, mu lahko mirno odgovorite: »Zavedam se, da odraščaš in da bi rad bil samostojen, pa vendar me skrbi zate, ker te ima rad/a in zato ti bom hvaležen/a, da mi vedno poveš kje si, s kom in kaj počneš«.
Zgodilo se bo (je) tudi, da se boste zmenili, da vam pošlje SMS, ko bo zunaj, in bo seveda pozabil. Takrat naredite sami sebi uslugo in ne tuhtajte kakšna kazen ga bo doletela, ko se vrne domov (v mladostnikovi naravi je, da pozablja stvari, sploh pa na dogovore s starši in vi niste prav nobena izjema 😊), temveč mu pošljite SMS kar sami. V njem ga vprašajte, kaj se tako zanimivega dogaja tam kjer je, da je pozabil na vas.
Če se vaš mladostnik vse več zapira vase, ostaja v sobi in vse manj komunicira z okolico, najdite primeren čas in ga povprašajte po njegovem početju. Pri prvem poizkusu vzpostavitve pogovora z njim verjetno ne boste prav uspešni, a naj vas to ne odvrne. Poizkusite spet znova, in znova, in znova… Bodite vztrajni na nežen način. Preden vstopite v sobo, pa le ne pozabite potrkati.
Zgodi se lahko, da bo vaš otrok, kljub temu, da ima doma varen pristan in skrbne starše, za razrešitev svoje stiske vseeno potreboval strokovno pomoč. Takrat ne odlašajte, delujte kot skrben starš in mu na ljubeč način povejte: »Želim si, da bi ti lahko pomagal/a, vendar se mi zdi, da sem v tem primeru čisto nemočen/a. Ker te imam rad/a in si želim zate le najbolje, bi bila vesela, če bi skupaj poiskala nekoga, ki ti lahko pomaga«.
“Le ozaveščen in skrben starš si ne zatiska oči, ko je treba otroku poiskati strokovno pomoč. Zaradi ljubezni do otroka, bo namreč dal na stran svoj ponos in dvom, ter storil vse, da bo svojemu otroku omogočil čim hitrejši izhod iz stiske.”
2. Podpirajte svojega mladostnika in ga obravnavajte kot zaupanja vredno osebo

Vloga staršev se pri odraščajočem otroku vedno bolj spreminja. Čeprav ste njegove težave in dileme še nedavno reševali vi, je sedaj čas, da odgovornost zanje počasi prevzame sam.
Ničkolikokrat ste se verjetno že zalotili ali pa vas je na to opozoril vaš mladostnik sam, kako mu »pametujete«. Vi najbolje veste katera šola je primerna zanj, na katero fakulteto naj gre, kaj naj počne v prostem času, koliko se naj uči, kdaj in kaj naj je, s kom se naj druži,…
Po navadi mu tudi »pametujete«, da ste marsikaj že dali skozi v življenju in poznate vse pasti tega sveta, zato se bo izognil marsikateri težavi, če vas bo le poslušal.
Sprejeti je treba, da otrok ni vaš podaljšek, da je svoja lastna osebnost in da ga v življenju morda zanimajo drugačne stvari kot vas. S tem, ko mu ne pustite, da bi se učil na lastnih napakah, ga nezavedno ropate prepotrebnih izkušenj za življenje. Prepričana sem, da svojega otroka ne želite prikrajšati za njegove lastne izkušnje in sedaj, ko veste, da dobronamerno pametovanje ni prava pot, verjamem, da boste s tem prenehali in mu raje prisluhnili.
Vem, da imajo mladostniki včasih »nore« ideje in če le-te niso »preveč nore«, jim pustite naj se jih lotijo. Morda se bo zgodilo, da se jim ne izide po načrtu, takrat ne odreagirajte: »No sem ti rekel, če bi me poslušal, se to ne bi zgodilo«. Bodite raje moder starš in recite: »Vidim, da se ti ni izšlo po načrtih, ti morda lahko kako pomagam, da rešiš to zadevo«. Verjemite mi: to da mu boste stali ob strani, mu zaupali tudi, ko bo sam podvomil vase ter mu nudili svojo podporo, bo za vedno ostalo zapisano v njegovem srcu.
Ko se sami znajdete v nezavidljivi situaciji, se vprašajte: koga takrat potrebujem ob sebi? »Pametnjakoviča« ali osebo, ki me bo razumela in mi nudila podporo?
Pogosto tudi slišim za primere, ko otroci, ki so sicer pridni v šolah, doma ne upajo povedati, da so dobili slabo oceno. Starši se namreč nanje znesejo z besedami: »Sem ti rekel, da če se ne boš dovolj učil, kaj se bo zgodilo, no, in točno to se je zgodilo. Dva tedna nimaš izhoda, nobenih prijateljev da ne vidim, pa takoj mi izroči telefon«.
Vsak od nas ima kdaj slab dan, morda tudi več takih dni. Lahko se zgodi, da ima otrok obdobje, ko mu v šoli ne gre. In ko je že tako razočaran nad sabo, mu ni v nobeno pomoč, da se v dom, ki naj bi mu nudil varnost in razumevanje, vrača s strahom. V takem primeru, se je najbolje pogovoriti z mladostnikom na način: »Vidim, da ti zadnje čase šola povzroča težave. Je morda kakšen poseben razlog za to? Prosim, naredi načrt, kako boš ocene popravil/a in povej, če ti lahko pri tem kako pomagam?«.
S tem boste mladostniku dali vedeti, da je dom lahko vedno varno pribežališče, tudi takrat, ko stvari zunaj doma ne potekajo, tako kot bi si želeli in kamor se bo vedno znova rad vračal.
3. Povejte vašemu mladostniku, da ga imate radi in objemite ga – večkrat na dan

Zagotovo se radi spominjate, kako preprosto je bilo majhnega otroka vzeti v naročje in ga pocrkljati. Otrok pa vam je to vašo ljubeznivost z veseljem vračal z objemi in poljubčki.
Potem pa se je kar naenkrat, brez vnaprejšnjega opozorila, zgodil velik preobrat, ki mnoge starše prestraši. Marsikateri mladostnik se kar na enkrat ne želi več objemati. Na besede: »Rad/a te imam«, se odzove: »Ja, no…« in starši se začnete spraševati, kaj je šlo narobe, naj sploh še objamete svojega otroka, če si tega ne želi?
Povem vam, da vas vaš mladostnik, kljub zavračanju, prav zdaj, najbolj potrebuje. Potrebuje vaše objeme, potrebuje občutek, da je ljubljen in zaželen, Predvsem pa potrebuje starša, ki bosta ob njem vztrajala kljub njegovem muhastem razpoloženju.
Zato mu večkrat na dan povejte, da ga imate radi, četudi vam s svojim obnašanjem kdaj povzroča težave.
Razlikujte med njim kot osebo in njegovim obnašanjem. To pomeni, da v kolikor se vam zgodi in kdaj »povzdignete glas«, nikoli, ampak res nikoli ne razvrednotite njega kot osebo, temveč mu povejte, da vas je zmotilo njegovo obnašanje.
Na primer, namesto da rečete: “Pa kakšen bedak si, da si šel to narediti” recite raje: “To kar si naredil, ni bilo najbolj pametno”.
Poleg tega, da dajete mladostniku vedno znova vedeti, da ga imate radi, ga večkrat na dan tudi objemite. Morda mu bo neprijetno, če ga boste želeli objeti v javnosti, torej tega ne počnite tam. Morda vaš mladostnik do sedaj ni bil vajen objemov in se mora tega občutka šele privaditi. Včasih jim je lažje, če boste razprli roke in jih povabili v svoj objem. Ali pa jih preprosto vprašajte, če potrebujejo objem. Naj vedno vedo, da se lahko kadarkoli zatečejo v vaš objem. Dokazano je namreč, da objem zdravi, zbližuje, pomirja, zmanjšuje stres, zdravi občutke osamljenosti in jeze ter še mnogo, mnogo več.
Morda vam na začetku ne bo uspelo objeti svojega mladostnika tolikokrat kot bi si želeli, morda bo tudi občutek nepristen. Toda prišel bo dan, ko boste ponosni nase, da ste vztrajali.
“Človek potrebuje 4 objeme na dan da preživi, 8 objemov, da se obnavlja in 12 objemov na dan, da lahko raste.” (Virginia Satir).
Več napotkov za starše, da boste lažje pomagali preživeti stiske svojemu mladostniku pa v 2. delu prispevka.
Želim vam veliko ljubečih objemov 😊.